Vloga vzgojitelja je kompleksna, saj zajema veliko različnih vlog in je presek in presežek le teh.

Tako je vloga vzgojitelja doživljana tudi kot vloga mentorja, zaupnika, organizatorja, profesorja, inštruktorja, starša, motivatorja, strokovnjaka, svetovalca, pobudnika, animatorja, skrbnika, terapevta, varnostnika, »težaka« …

Vzgojitelj = Mentor / Sogovornik / Sodelavec / Animator

Vzgojitelj pri vzgojnem delovanju stremi k samostojnosti in odgovornosti dijaka. Končni cilj pa je samostojen in odgovoren mladostnik.

Osnova vzgoje je odnos, ki se tvori preko vzajemnega spoštljivega in konstruktivnega dialoga.

Delo vzgojitelja v dijaškem domu zajema:

  • svetovanje – pedagoško, psihološko, socialno,
  • mentorstvo pri interesni dejavnosti,
  • nadzorovanje,
  • stike in sodelovanje s starši, z učitelji, s kolegi v domu, z zunanjimi sodelavci ter
  • vodenje pedagoške dokumentacije.

Poleg tega pa vzgojitelj:

  • Pripravlja in sooblikuje pravila življenja in dela v dijaškem domu – sooblikuje domsko kulturo in klimo.
  • Sodeluje pri sprejemu dijakov v dom na začetku šolskega leta.
  • Pripravlja letni delovni načrt za vzgojno skupino, organizira učne ure, izvaja interesne dejavnosti v skupini ali na nivoju dijaškega doma.
  • Organizira oglede predstav, razstav in tekmovanj.
  • Dijake spremlja na koncertih, strokovnih ekskurzijah, izletih, piknikih, tekmovanjih, različnih igrah in (na) prireditvah.
  • Izvaja mentorstva domskim organizacijam, kot je npr. domska skupnost in razne komisije.
  • Rešuje posebne vzgojne in učne probleme dijakov, jim svetuje in jih spodbuja k reševanju njihovih problemov.
  • Spodbuja dijake za delo v domski knjižnici in uporabo knjig.
  • Skrbi za zdrav način življenja dijakov, izvaja zdravstveno preventivo in nadzor, skrbi za higieno, urejenost in čistost prostorov in osebno urejenost.
  • Povezuje se z zdravstvenimi ustanovami ter spodbuja in vzgaja čut za lastno odgovornost dijaka.

Temeljni cilji vzgojno-izobraževalnega dela v dijaškem domu so:

  • vsakemu posamezniku zagotoviti najboljši razvoj njegovih sposobnosti, ustvarjalnosti in specifične nadarjenosti
  • vzgajati in izobraževati za odgovorno osebno in družbeno življenje, za skupinsko delo, sodelovanje, strpnost, humanost in za življenje v demokratični družbi
  • vzgajati in izobraževati za razvoj, prilagodljivost za spremembe, za iniciativnost in vedoželjnost
  • vzgajati in izobraževati za delo in nadaljnje stalno izobraževanje in izpopolnjevanje, za prevzemanje skupnih in posamičnih nalog in odgovornosti
  • vzgajati za razvoj ustvarjalnega in kritičnega mišljenja.

 Večina vzgojiteljev ima zaključeno eno izmed pedagoških smeri: od socialnih pedagogov do profesorjev matematike, filozofije, zgodovine, športne vzgoje itd. Med vzgojitelji se najdejo tudi socialni delavci in psihologi ter nekateri poklici, ki nas presenetijo (npr. varnostne vede), ampak ti imajo nato opravljeno pedagoško-andragoško dokvalifikacijo. Tako vidimo pestrost izobrazbe v zbornici, kar omogoča interdisciplinarni pristop.

Uspešen vzgojitelj je pedagoško odločen, dosleden, načelen, poln optimizma, konstruktiven in verjame v razvoj dijakov. Dijaku se približa, mu pomaga, spoštuje njegovo osebnost, ga spodbuja in opogumlja, zahteva pa tudi izvedbo dogovorjenih nalog. Uspešen vzgojitelj daje dijakom sebe kot človeka, strokovnjaka in pedagoga ter se konstantno uči in razvija.

Gorenjska televizija, 27.6.2014: Vzgojitelji v domovih imajo velik vpliv na mlade