Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in s Skupnostjo dijaških domov Slovenije organizira VIII. mednarodni strokovni kongres z naslovom:

»Izzivi vzgoje v globalni družbi«

Kongres bo potekal v četrtek, 21., in petek, 22. marca 2024, v prostorih Dijaškega doma Tabor, Kotnikova ulica 4, Ljubljana

Mednarodni kongres je strokovno srečanje, ki je namenjeno strokovnim delavcem dijaških domov, osnovnih in srednjih šol, vzgojnih in prevzgojnih ustanov, univerz, ustanov za izobraževanje odraslih, centrov za socialno delo, svetovalnih centrov, nevladnih organizacij, zdravstvenih in drugih ustanov, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja ali so kakorkoli povezane s tem področjem. Cilji kongresa so usmerjeni k strokovnemu izpopolnjevanju, izmenjavi mnenj, spoznanj znotraj in izven stroke ter utrjevanju strokovne identitete vzgojiteljev dijaških domov in drugih strokovnih delavcev. K sodelovanju vabimo tudi strokovnjake iz drugih držav, saj želimo naša spoznanja širiti tudi izven naših meja in pridobivati spoznanja tujih strokovnjakov.

Na kratko o predvidenih sekcijah:

  • Izzivi pedagoškega dela

V sekciji želimo z različnih vidikov osvetliti vzgojno delo strokovnega delavca v vzgojno-izobraževalnem prostoru. Katera so področja, na katerih si mora učitelj/vzgojitelj pridobiti čim več kompetenc – področje komunikacije, odnosov, poučevanja, organizacije, vodenja, profesionalnega razvoja …? Zanima nas, kako doživljamo avtonomijo dijaškega doma, šole oziroma drugih institucij in avtonomijo učitelja/vzgojitelja ter kaj naj bi to pomenilo v praksi. Kako se avtonomija odraža v šolski/domski kulturi in klimi ter kdo vse je odgovoren za zagotavljanje integritete, kompetentnosti in avtonomije v vzgoji in izobraževanju? Kaj lahko storimo, da zagotovimo prepletenost vzgoje za vrednote z vzgojnim načrtom in dimenzijami celotne osebnosti? Teoretična izhodišča, izkušnje, pobude, ideje …

  • Dijaški domovi včeraj, danes, jutri

Na področju vzgojno-izobraževalnega dela je pomembno, da postavljamo vidik trajnostnega razvoja vse bolj v ospredje, da delamo z mislijo na skupni jutri, z zavedanjem odgovornosti do prihodnjih generacij. Kako se lotevamo sedanjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj? V kakšni meri upoštevamo načela trajnostnega razvoja? Kako si prizadevamo za varno, spodbudno delovno, učno in vzgojno okolje, razvojno in vseživljenjsko učenje, ustvarjalnost, kritičnost, podjetnost, solidarnost, pripadnost, spoštovanje, odgovornost, uresničevanje človekovih pravic in dolžnosti, demokracijo, državljansko vzgojo, etičnost? Kako komuniciramo, upoštevamo  enakopravnost spolov, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje, spoštujemo različnost, odgovarjamo na izzive revščine, vstopamo v socialno partnerstvo in dialog, odpiramo ekološka vprašanja in skrbimo za zdrav življenjski slog? To so vprašanja, s katerimi se srečujejo odraščajoči mladostniki in mi z njimi. Kako jih rešujemo, razmišljamo, kakšni so naši pristopi in aktivnosti ter primeri dobrih praks, ki bodo temeljila na načelih trajnostnega razvoja. Ključno vprašanje v dijaških domovih je: kje smo in kam želimo?

  • Vodenje in management v vzgoji in izobraževanju

Kot dober vodja mora ravnatelj obvladati precej različnih znanj, kar seveda v eni osebi ni mogoče. Zato je nujno sodelovalno vodenje, ki spodbuja strokovno sodelovanje in vključevanje vseh zaposlenih v razprave in odločanje o pomembnih vprašanjih. Pomembna je tudi skrb za osebni razvoj in profesionalno učenje vodij ter nenehno preverjanje in vrednotenje lastnega dela, prenos dobrih praks, sprejemanje novih konceptov vodenja in nenazadnje spreminjanje sistema organiziranja in delovanja vzgojno- izobraževalnih zavodov (VIZ).

Za razpravo v tej sekciji predlagamo teme kot so na primer: Kaj pomeni strokovni in profesionalni pristop v sodobnem VIZ? Management in asertivni pristop vodenja. Dodana vrednost pedagogov seniorjev 50+. Ravnatelj učinkovito upravlja zavod. Ravnatelj sodeluje z okoljem. Ravnatelj vodi razvoj vzgojno-izobraževalnega zavoda ter je odgovoren za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.

  • Kulturne, športne in druge prostočasne dejavnosti

Umetnostne in športne dejavnosti so že od nekdaj pomembna področja delovanja v vzgoji in izobraževanju. Vsi, šole, zavodi, še posebej pa dijaški domovi, posvečamo veliko pozornosti prostočasnim dejavnostim. V to sekcijo želimo vključiti dejavnosti ali projekte, primere dobre prakse, cilje ipd, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa mladih ter obenem krepijo naše medsebojne vezi. Kakšni so učinki teh dejavnosti, kako smo jih zasnovali, izvajali, kaj bi v prihodnje lahko še izboljšali … Vse to so smernice za našo medsebojno diskusijo in pridobivanje novih navdihov za prihodnje delo.

  • Soočanje mladih z izzivi sodobne družbe

Pri svojem delu se pedagoški delavci srečujemo z med seboj zelo različnimi posamezniki. Medtem ko nekateri brez težav opravljajo vse razvojne in delovne naloge, ki jih prinaša njihov vsakdan, imajo drugi nemalo težav pri tem. Kako pa ob njih delujemo mi, strokovni delavci? Katere so naše prizme, skozi katere gledamo na mlade in njihove težave? Kako jih vidimo kot (ne)aktivne udeležence družbe? Prepoznavamo nekonstruktivna vedenja in njihove posledice? Katere metode so tiste, ki nam pomagajo, da se čutimo učinkovite?

V tej sekciji odpiramo prostor za vse težave mladih (in posledično nas, strokovnih delavcev), s katerimi se soočamo, kako jih rešujemo in kako bi se lahko v prihodnje uspešneje soočali z njimi. Delimo medsebojne izkušnje, primere dobrih praks in se navdihujemo za nove pristope in poglede. Razbijamo predsodke in sprejemamo različnost. Odzivamo se na aktualno družbeno dogajanje in podajamo svoja mnenja in rešitve za aktivnejšo vlogo nas samih in posledično tudi mladih.

  • Svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju

Svetovalna služba je tisto posebno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu (VIZ), s katerega se vzpostavlja svetovalni odnos z vsemi udeleženimi. Temeljne funkcije svetovalne službe (svetovanje, posvetovanje, koordinacija) opravlja na način tega posebnega odnosa. preko katerega se vključuje v procese dogovarjanja, sodelovanja, povezovanja in pobude. Svetovalna služba je tisto posebno mesto pomoči in sodelovanja, kjer se vsakokrat mobilizirajo strokovne in človeške moči za pomoč in podporo pri delu ter za neposredno pomoč in podporo dijaku oziroma učencu. Kot posebno mesto dogovarjanja, sodelovanja, razvojnega dela, pobude in pomoči svetovalna služba v VIZ nagovarja dijake (učence), njihove starše, učitelje in druge strokovne sodelavce znotraj in zunaj zavoda ter tudi vodstvo.

Svetovalna služba načrtuje, spremlja in evalvira, opravlja razvojno-analitične naloge, svetovalno delo z dijaki (učenci), učitelji in starši, se strokovno izpopolnjuje in opravlja druge naloge na več področjih vsakdanjega življenja in dela v VIZ: na področju učenja in poučevanja; šolske kulture, vzgoje, klime in reda; telesnega, osebnega (spoznavnega in čustvenega) in socialnega razvoja; šolanja in poklicne orientacije ter na področju socialno-ekonomskih stisk.

Vsak svetovalni delavec v širokem polju delovanja največkrat sam poišče in najde način in metode dela, ki mu glede na potrebe deležnikov ter razmere v VIZ ustrezajo. Vabljeni svetovalni delavci, da med seboj podelite svoje izkušnje in primere dobrih praks krmarjenja med vsemi deležniki in nalogami.

  • Sekcija mladih (Spremljevalni program)

Kakšno je življenje v dijaškem domu skozi oči mladostnikov?

V sekciji sodelujejo srednješolci, ki bivajo v dijaškem domu. Športne dejavnosti, kulturni projekti, humanitarne akcije in druge prostočasne dejavnosti v dijaškem domu ali doživljanje bivanja v dijaškem domu oziroma lastne izkušnje biti mlad v današnjem času so le nekatere ideje, ki jih lahko predstavijo. Prispevek je lahko delo enega dijaka ali skupine, ki šteje največ tri dijake. Temo predstavijo na svoj način: s plakatom, PPT, videom, nastopom … Za predstavitev imajo na voljo deset minut. Dijaki za svoje sodelovanje dobijo potrdilo o sodelovanju. Dijak lahko skupaj z mentorjem pripravi kratek povzetek predstavitve. Iz enega dijaškega doma lahko prijavite maksimalno pet prispevkov. Mentorji za svoje delo dobijo potrdilo. Glede na pretekle izkušnje je sodelovanje na kongresu za dijake in vzgojitelje zelo poučno in povezujoče.

Vabljeni k sodelovanju.

                Pripravljalni odbor kongresa

 

Oznake: