Vabimo vas k sodelovanju na
VIII. mednarodnem kongresu dijaških domov Slovenije
Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in s Skupnostjo dijaških domov Slovenije organizira VIII. mednarodni strokovni kongres z naslovom:
»Izzivi vzgoje v globalni družbi«
Kongres bo potekal v četrtek, 21. marca, in petek, 22. marca 2024,
v prostorih Dijaškega doma Tabor, Kotnikova ulica 4, Ljubljana.
Mednarodni kongres je strokovno srečanje, ki je namenjeno strokovnim delavcem dijaških domov, osnovnih in srednjih šol, vzgojnih in prevzgojnih ustanov, univerz, ustanov za izobraževanje odraslih, centrov za socialno delo, svetovalnih centrov, nevladnih organizacij, zdravstvenih in drugih ustanov, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja ali so kakorkoli povezane s tem področjem. Cilji kongresa so usmerjeni k strokovnemu izpopolnjevanju, izmenjavi mnenj, spoznanj znotraj in izven stroke ter utrjevanju strokovne identitete vzgojiteljev dijaških domov in drugih strokovnih delavcev. K sodelovanju vabimo tudi strokovnjake iz drugih držav, saj želimo naša spoznanja širiti tudi izven naših meja in pridobivati spoznanja tujih strokovnjakov.
Na kratko o predvidenih sekcijah:
1. Izzivi pedagoškega dela
V sekciji želimo z različnih vidikov osvetliti vzgojno delo strokovnega delavca v vzgojno-izobraževalnem prostoru. Področja, na katerih si mora učitelj/vzgojitelj pridobiti čim več kompetenc, so: področje komunikacije, odnosov, poučevanja, organizacije, vodenja, profesionalnega razvoja … Zanima nas, kako doživljamo avtonomijo dijaškega doma, šole oziroma drugih institucij in avtonomijo učitelja/vzgojitelja ter kaj naj bi to pomenilo v praksi. Kako se avtonomija odraža v šolski/domski kulturi in klimi ter kdo vse je odgovoren za zagotavljanje integritete, kompetentnosti in avtonomije v vzgoji in izobraževanju? Kaj lahko storimo, da zagotovimo prepletenost vzgoje za vrednote z vzgojnim načrtom in dimenzijami celotne osebnosti? Teoretična izhodišča, izkušnje, pobude, ideje …
2. Dijaški domovi včeraj, danes, jutri
Na področju vzgojno-izobraževalnega dela je pomembno, da postavljamo vidik trajnostnega razvoja vse bolj v ospredje, da delamo z mislijo na skupni jutri, z zavedanjem odgovornosti do prihodnjih generacij. Kako se lotevamo sedanjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj? V kakšni meri upoštevamo načela trajnostnega razvoja? Kako si prizadevamo za varno, spodbudno delovno, učno in vzgojno okolje, razvojno in vseživljenjsko učenje, ustvarjalnost, kritičnost, podjetnost, solidarnost, pripadnost, spoštovanje, odgovornost, uresničevanje človekovih pravic in dolžnosti, demokracijo, državljansko vzgojo, etičnost? Kako komuniciramo, upoštevamo enakopravnost spolov, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje, spoštujemo različnost, odgovarjamo na izzive revščine, vstopamo v socialno partnerstvo in dialog, odpiramo ekološka vprašanja in skrbimo za zdrav življenjski slog? To so vprašanja, s katerimi se srečujejo odraščajoči mladostniki in mi z njimi. Kako jih rešujemo, razmišljamo, kakšni so naši pristopi in aktivnosti ter primeri dobrih praks, ki bodo temeljila na načelih trajnostnega razvoja. Ključno vprašanje v dijaških domovih je: kje smo in kam želimo?
3. Vodenje in management v vzgoji in izobraževanju
Kot dober vodja mora ravnatelj obvladati precej različnih znanj, kar seveda v eni osebi ni mogoče. Zato je nujno sodelovalno vodenje, ki spodbuja strokovno sodelovanje in vključevanje vseh zaposlenih v razprave ter odločanje o pomembnih vprašanjih. Pomembna je tudi skrb za osebni razvoj in profesionalno učenje vodij ter nenehno preverjanje in vrednotenje lastnega dela, prenos dobrih praks, sprejemanje novih konceptov vodenja in ne nazadnje spreminjanje sistema organiziranja in delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ).
Za razpravo v tej sekciji predlagamo teme, kot so na primer: pomen strokovnega in profesionalnega pristopa v sodobnem VIZ, management in asertivni pristop vodenja, dodana vrednost pedagogov seniorjev 50+. Ravnatelj učinkovito upravlja zavod, sodeluje z okoljem, vodi razvoj vzgojno-izobraževalnega zavoda ter je odgovoren za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.
4. Kulturne, športne in druge prostočasne dejavnosti
Umetnostne in športne dejavnosti so že od nekdaj pomembna področja delovanja v vzgoji in izobraževanju. Vsi, šole, zavodi, še posebej pa dijaški domovi, posvečamo veliko pozornosti prostočasnim dejavnostim. V to sekcijo želimo vključiti dejavnosti ali projekte, primere dobre prakse, cilje, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa mladih ter obenem krepijo naše medsebojne vezi. Kakšni so učinki teh dejavnosti, kako smo jih zasnovali, izvajali, kaj bi v prihodnje lahko še izboljšali … Vse to so smernice za našo medsebojno diskusijo in pridobivanje novih navdihov za prihodnje delo.
5. Soočanje mladih z izzivi sodobne družbe
Pri svojem delu se pedagoški delavci srečujemo z med seboj zelo različnimi posamezniki. Medtem ko nekateri brez težav opravljajo vse razvojne in delovne naloge, ki jih prinaša njihov vsakdan, imajo drugi nemalo težav pri tem. Kako pa ob njih delujemo mi, strokovni delavci? Katere so naše prizme, skozi katere gledamo na mlade in njihove težave? Kako jih vidimo kot (ne)aktivne udeležence družbe? Prepoznavamo nekonstruktivna vedenja in njihove posledice? Katere metode so tiste, ki nam pomagajo, da se čutimo učinkovite?
V tej sekciji odpiramo prostor za vse težave mladih (in posledično nas, strokovnih delavcev), s katerimi se soočamo, kako jih rešujemo in kako bi se lahko v prihodnje uspešneje soočali z njimi. Delimo medsebojne izkušnje, primere dobrih praks in se navdihujemo za nove pristope in poglede. Razbijamo predsodke in sprejemamo različnost. Odzivamo se na aktualno družbeno dogajanje in podajamo svoja mnenja in rešitve za aktivnejšo vlogo nas samih in posledično tudi mladih.
6. Svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju
Svetovalna služba je tisto posebno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu (VIZ), s katerega se vzpostavlja svetovalni odnos z vsemi udeleženimi. Svetovalni delavec opravlja raznolike naloge, kot so svetovanje, koordinacija, načrtovanje in spremljanje, razvojno-analitične naloge idr. Svetovalni delavec mora pri svojem delu krmariti med različnimi vlogami in pri tem uporabiti načine in metode dela, ki jih sam najbolj kompetentno izvaja in so najbolj primerne za VIZ zavod, kjer deluje. Vloge, naloge in metode dela, s katerimi se srečujemo svetovalni delavci, naj bi temeljile na Programskih smernicah (Čačinovič Vogrinčič et al., 2008), vendar se v praksi kaže, da imamo svetovalni delavci zelo različne vloge in naloge v zavodih, kjer delamo. Kako vi krmarite med vsemi deležniki in nalogami? Kakšen način dela se je za vas izkazal kot najbolj učinkovit in pri katerih nalogah? Katere metode dela prepoznate kot najbolj uporabne? Vabimo vas, da nam v sklopu svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju predstavite svoje izkušnje in primere dobrih praks.
7. Sekcija mladih (Spremljevalni program)
Kakšno je življenje v dijaškem domu skozi oči mladostnikov?
V sekciji sodelujejo srednješolci, ki bivajo v dijaškem domu. Športne dejavnosti, kulturni projekti, humanitarne akcije in druge prostočasne dejavnosti v dijaškem domu ali doživljanje bivanja v dijaškem domu oziroma lastne izkušnje biti mlad v današnjem času so le nekatere ideje, ki jih lahko predstavijo. Prispevek je lahko delo enega dijaka ali skupine, ki šteje največ tri dijake. Temo predstavijo na svoj način: s plakatom, PPT, videom, nastopom … Za predstavitev imajo na voljo deset minut. Dijaki za svoje sodelovanje dobijo potrdilo o sodelovanju. Dijak lahko skupaj z mentorjem pripravi kratek povzetek predstavitve. Iz enega dijaškega doma lahko prijavite maksimalno pet prispevkov. Mentorji za svoje delo dobijo potrdilo. Glede na pretekle izkušnje je sodelovanje na kongresu za dijake in vzgojitelje zelo poučno in povezujoče.
Splošni pogoji in roki
Uradni jezik kongresa je slovenščina, delovni jeziki so angleščina, hrvaščina in srbščina.
Aktivni udeleženci (referat ali delavnica in prispevek v zborniku) svojo udeležbo ter naslov in povzetek prispevka prijavite s spletno prijavo:
PRIJAVA AKTIVNE UDELEŽBE najkasneje do 2. 10. 2023. 2023.
Podrobnejšo časovnico recenzijskega postopka si lahko ogledate v spodnji tabeli. Prosimo, da se navedenih rokov držite, sicer vam ne moremo zagotoviti, da bo vaš prispevek uvrščen v program in objavljen v zborniku.
Prispevki naj bodo urejeni v skladu z »Navodili avtorjem za pripravo in predstavitev prispevkov za VIII. Mednarodni kongres dijaških domov Slovenije 2024«, ki so objavljena na spletni strani društva.
Prispevki bodo objavljeni v jeziku udeleženca, povzetki v jeziku udeleženca in angleščini.
Vsak avtor oziroma soavtor lahko sodeluje samo z enim prispevkom.
Vsak prispevek na kongresu lahko predstavi samo avtor (in soavtor).
Potrdilo o aktivni udeležbi bodo prejeli samo udeleženci, ki bodo na kongresu svoj prispevek tudi predstavili. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci se točkuje v skladu z veljavnim Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Udeleženci brez prispevka se prijavite s spletno prijavo:
PRIJAVA najkasneje do 15. 3. 2024.
Vse aktualne informacije v zvezi s kongresom bomo objavili na spletni strani društva.
Pomembni datumi:
| Rok za zgodnjo prijavo aktivne udeležbe – naslov in povzetek prispevka | 4. 9. 2023 |
| Rok za prijavo aktivne udeležbe – naslov in povzetek prispevka | 2. 10. 2023 |
| Obvestilo aktivnim udeležencem o potrditvi prijave | 9. 10. 2023 |
| Rok za oddajo celotnega besedila prispevka | 6. 11. 2023 |
| Obvestilo aktivnim udeležencem o rezultatih recenzijskega postopka | 18. 12. 2023 |
| Rok za oddajo dopolnjenih prispevkov | 8. 1. 2024 |
| Rok za prijavo udeležbe brez prispevka | 15. 3. 2024 |
Kotizacija in popusti:
| Zgodnja prijava – aktivni udeleženci (do 4. 9. 2023) | ||
| Člani društva s poravnanimi obveznostmi do društva | 150 EUR | 130 EUR |
| Ostali udeleženci | 180 EUR | 160 EUR |
| Upokojenci, redni študenti in brezposelni (z ustreznim dokazilom) | 70 EUR | 60 EUR |
| Udeleženci brez prispevka (en dan) – člani društva s plačano članarino | 100 EUR | / |
| Udeleženci brez prispevka (en dan) – ostali udeleženci | 120 EUR | / |
| Dijaki | Oproščeni plačila kotizacije |
Pri plačilu kotizacije za aktivne udeležence, ki boste prijavo prispevka na kongres opravili do 4. 9. 2023, priznamo popust.
Za drugega in vsakega nadaljnjega prijavljenega iz iste ustanove se kotizacija glede na podatke iz zgornje tabele zmanjša za 10 EUR.
Prijavnica ima status naročilnice in je osnova za plačilo kotizacije.
Račun bomo organizacijam izstavili po plačilu kotizacije. Fizične osebe bodo prejele račun za plačilo kotizacije pred začetkom kongresa.
Znižana kotizacija za člane se upošteva, če ima član poravnane vse obveznosti do društva.
Redni študenti, upokojenci in brezposelni uveljavljate popust z ustreznim dokazilom statusa.
Če se kongresa ne morete udeležiti, lahko sporočite nadomestnega udeleženca (do 3 dni oz. 72 ur pred pričetkom kongresa). Velja za udeležence brez prispevka.
KOTIZACIJA VKLJUČUJE: udeležbo na kongresu, zbornik prispevkov (v elektronski obliki), pijačo in prigrizke med odmori, kosilo prvi dan, promocijski material, potrdilo o udeležbi, potrdilo o mednarodnosti.
Za rezervacijo prenočišča/nastanitev poskrbite sami.
Pripravljalni odbor kongresa